|
Učenci OŠ Trbovlje so v tem šolskem letu prvič pridružili projektu. Za sodelovanje smo se odločile učiteljici Nina Fabijan in Anja Kuhar ter knjižničarka Mojca Cerar. Učenci 1. b so pod mentorstvom učiteljice Anje in knjižničarke Mojce brali knjigo hrvaške avtorice Andree Petrlik Huseinović Vihravi Jan. Učenci so se poistovetili z Janom, pripovedovali so o njem in o sebi. Ugotovili so, kako pomembno je medsebojno sodelovanje in podpiranje. Ker so učenci želeli, da Jana spoznajo tudi ostali učenci šole, so ga poustvarili tudi sami in v avli šole pripravili razstavo. https://www.ostrbovlje.si/index.php/obvestila/item/2046-branje-ne-pozna-meja Učiteljica 2. a Nina in knjižničarka Mojca sva učencem prebrali knjigo Noetova Barka hrvaške avtorice Andree Petrlik Huseinović. Po branju so učenci iskali besede, povezane z besedilom. Te besede so nato uporabili v svojih povedih. Za zaključek pa so svojo domišljijo izlili še na papir in nastale so prečudovite risbe. https://www.ostrbovlje.si/index.php/obvestila/item/2051-branje-ne-pozna-meja-drugic Nina Fabijan se je povezala s partnersko šolo OŠ kralja Tomislava iz Zagreba, Anja Kuhar pa se je z osnovno šolo iz Splita, OŠ Pujanki. V računalniški učilnici so si učenci pogledali lego in znamenitosti obeh mest. Med šolskim letom so si po prebranih knjigah večkrat po elektronski pošti izmenjali vtise. Poslali so si fotografije učencev in njihovih izdelkov ter si voščili vesele praznike. Mojca Cerar
0 Comments
Leave a Reply. |
Osnovne i srednje škole
Republike Hrvatske i Republike Slovenije Hrvatsko knjižničarsko društvo, Sekcija za školske knjižnice Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za šolske knjižnice Suglasnost Ministarstva znanosti i obrazovanja Republike Hrvatske 
Potpora Hrvatska udruga školskih knjižničara Hrvatska mreža školskih knjižničara Hrvatsko čitateljsko društvo 
Uređuje:
Mirjana Čubaković "Knjiga ima čudesnu moć. U njoj se pred našim očima život stvara. Iz slova iskrsavaju lica kao da su od krvi i mesa. Nestaju granice što razdvajaju stvarnost od mašte. Ta lica nas navode da istinski suosjećamo s njihovim patnjama, da se do suza smijemo njihovim šalama, da se radujemo s njima, da sanjamo... No, knjiga stvara i naš odnos prema životu, svijetu i sebi samima. Ima knjiga koje su tako snažno utisnute u naše pamćenje da ih nikada ne zaboravljamo. To su knjige našeg djetinjstva. Tko zauvijek ne nosi u srcu Andersenovu Djevojčicu sa šibicama? Tko je mogao zaboraviti na ono jadno Ružno pače? Ili onu čudesno mudru priču o Carevom novom ruhu punu dubokog smisla? Usudila bih se reći da ni jedna knjiga nije uspjela duhovno objediniti toliki broj čitalaca, na svih šest kontinenata, kao knjiga "Andersenovih priča". Maja Gluščević |
